• Datum dogodka:
    19. avgusta, 2024 ob 20:00

Akademski kipar Frančišek Smerdu (1908, Postojna–1964, Ljubljana) se je zapisal v zgodovinski spomin kot izjemno subtilen in pronicljiv interpret človeškega telesa, ki ga je s svojimi kiparskimi in likovnimi videnji povzdignil v herojski, borbeni in polno čuteči človeški drži z značilnim monumentalno poudarjenim dojemanjem volumnov, mas, površin in prostorov pri javnih spomenikih, ki zaznamujejo pomembnost dogodkov ali oseb na eni strani, po drugi pa je prefinjen interpret ženskega telesa, iz katerega izvabi mehkobo, nežnost, milino, čutnost, erotičnost in duhovno lepoto. Je kipar, ki je v svoj kiparski rokopis vnesel sledi kiparskih prijemov ustvarjalcev, ki so zaznamovali kiparstvo vse od konca 19. stoletja in večji del 20. stoletja, v največji meri Rodina, Maillola in Bernarda, pa tudi svojih profesorjev Kršinića in Meštrovića, in tematike, značilne za ta čas, ki jih je zajel v malo plastiko, figurine, kot je zapisala Špelca Čopič, in glave, s katerimi je vstopil v slovensko umetniško življenje. Že v letih 1938/39 je Stane Mikuž poudaril miren, dostojanstven izraz, pretehtane proporce, ki se ujemajo v čudoviti harmoniji: “Prelivajoča se mehka igra svetlobe in sence na obrazu in kot okvir podrobneje izdelani lasje tvorijo neverjetno samo v sebi zaključeno celoto.”
Na zagrebški Akademiji upodabljajočih umetnosti, ki jo je obiskoval med letoma 1928 in 1932, je znanje, ki ga je pridobil v Ljubljani na Državni moški umetno- obrtni šoli pri profesorjih Alojzu Repiču, Francetu Kralju in Antonu Severju, nadgradil z novimi pogledi profesorjev Rudolfa Valdeca, Roberta Mihanovića Frangeša in Frana Kršinića in ga okronal s širino in izrazno mogočnostjo Ivana Meštrovića na enoletni specializaciji leta 1933, kar je bila dobra popotnica za samostojno ustvarjalno pot.
Kot mnogi Primorci, ki so jih iz rojstnih krajev v tridesetih letih izgnali italijanski fašisti, se je iz Postojne umaknil v Ljubljano in se po drugi svetovni vojni uveljavil kot pronicljiv profesor za kiparstvo na novoustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in prepoznaven avtor javne (spomenik Francetu Prešernu v Kranju s pomočjo akademskega kiparja Petra Lobode, 1950-1951; spomenik Ilegalca  v Ljubljani (1952), spomenik Kraškim borcem v Postojni (1952), spomenik padlim v NOB (skupaj z Zoranom Didkom) v Bukovju (1955) in male plastike ter reliefov (v marmorju, žgani glini in bronu) vse od leta 1937 do 1964. Njegov spomenik padlim v NOB v Postojni je prvi kiparski spomenik na to temo na Primorskem. Kritika ga je umestila med dela, ki jih je opredelila kot “leteče kiparstvo”, tedaj uveljavljeno in vidno zastopano vejo akcijskega kiparstva, ki je v duhu novega plastičnega idealizma z dinamiko, akcijo, razgibanim telesom in viharno draperijo razgibala kiparsko gmoto in ustvarila močan izraz poleta in zagona.
V zgodovino slovenskega kiparstva se je Frančišek Smerdu vpisal tudi kot prepoznaven avtor malih intimnih plastik, ki so v svoji izraznosti na poseben način monumentalne in jih je ustvarjal z enakim zanosom kot velika monumentalna dela. Že v intervjuju med drugo svetovno vojno je poudaril svojo naravnanost približati se ljubiteljem in jih spodbuditi k sprejemanju njegovega ustvarjalnega creda: “Kakor vidite, sem šel s svojo plastiko ljudem naproti. Zato sem ‘maloplastik’. Če jim ni do Davida, jim bo nemara prijal dvocentimetrski Samson. Ali da povem resno: Hotel bi ustvariti majhno, intimno plastiko, ki bo našemu občinstvu laže dostopna in ki utegne odpreti vrata tudi razumevanju velikih, monumentalnih plastičnih zasnov.”
Kiparju Frančišku Smerduju je bilo posvečenih več samostojnih razstav, posthumno so leta 1971 pripravili retrospektivno razstavo v Moderni galeriji, leta 1978, ob sedemdeseti obletnici njegovega rojstva, pa večjo razstavo v Postojni. Zadnja njegova monografija izpod peresa Špelce Čopič je nastala leta 2000.
Na razstavi v Križevniški cerkvi bomo predstavili izbor male plastike, ki je v lasti družine kiparjeve hčerke, tudi akademske kiparke Mojce Smerdu, in tako počastili šestdeseto obletnico kiparjeve prerane smrti.

dr. Nelida Nemec

Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebine in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo tudi z našimi družbenimi mediji, oglaševalskimi in analitičnimi partnerji. View more
Cookies settings
Sprejmi
Pravilnik o zasebnosti in uporabi piškotkov
Privacy & Cookies policy
Cookie name Aktiven
Kdo smo Naš spletni naslov je: https://www.kajsedogaja.si. Komentarji Ko obiskovalci na spletnem mestu pustijo komentarje, zberemo podatke, prikazane v obrazcu za komentarje, prav tako pa tudi IP naslov obiskovalca in niz uporabnikovega brskalnika za pomoč pri zaznavanju neželene pošte. Anonimiziran niz, ustvarjen iz vašega e-poštnega naslova (imenovan tudi hash), se lahko posreduje storitvi Gravatar, da preveri, ali jo uporabljate. Pravilnik o zasebnosti storitve Gravatar je na voljo tukaj: https://automattic.com/privacy/. Po odobritvi vašega komentarja je vaša profilna slika vidna javnosti v kontekstu vašega komentarja. Mediji Če nalagate slike na spletno mesto, se izognite nalaganju slik z vgrajenimi podatki o lokaciji (EXIF GPS). Obiskovalci spletnega mesta lahko prenesejo in izluščijo katerikoli podatek o lokaciji iz slik na spletnem mestu. Piškotki Če na našem spletnem mestu pustite komentar, lahko izberete, da se vaše ime, e-poštni naslov in spletno mesto shranijo v piškotke. Ti so za vaše udobje, tako da vam podatkov ni treba ponovno vnašati, ko pustite drug komentar. Ti piškotki bodo trajali eno leto. Če obiščete našo prijavno stran, bomo nastavili začasni piškotek, da ugotovimo, ali vaš brskalnik sprejema piškotke. Ta piškotek ne vsebuje osebnih podatkov in se zavrže, ko zaprete brskalnik. Ko se prijavite, bomo nastavili tudi več piškotkov, da shranimo vaše podatke za prijavo in vaše izbire prikaza zaslona. Piškotki za prijavo trajajo dva dni, piškotki za možnosti zaslona pa eno leto. Če izberete "Zapomni si me", bo vaša prijava ostala dva tedna. Če se odjavite iz svojega računa, bodo piškotki za prijavo odstranjeni. Če uredite ali objavite članek, bo v vašem brskalniku shranjen dodaten piškotek. Ta piškotek ne vključuje osebnih podatkov in samo označuje ID objave članka, ki ste ga pravkar uredili. Poteče po 1 dnevu. Vdelane vsebine iz drugih spletnih mest Članki na tej strani lahko vključujejo vdelane vsebine (npr. videoposnetke, slike, članke itd.). Vdelane vsebine iz drugih spletnih mest se obnašajo natančno tako, kot če bi obiskovalec obiskal drugo spletno mesto. Ta spletna mesta lahko zbirajo podatke o vas, uporabljajo piškotke, vdelajo dodatno sledenje tretjih oseb in spremljajo vašo interakcijo z vdelano vsebino, vključno s sledenjem vaši interakciji z vdelano vsebino, če imate račun in ste prijavljeni na to spletno mesto. S kom delimo vaše podatke Če zahtevate ponastavitev gesla, bo vaš IP naslov vključen v e-pošto za ponastavitev. Koliko časa hranimo vaše podatke Če pustite komentar, se komentar in njegovi metapodatki obdržijo za nedoločen čas. To je zato, da lahko prepoznamo in samodejno odobrimo vse nadaljnje komentarje namesto, da bi jih držali v čakalni vrsti za moderiranje. Za uporabnike, ki se registrirajo na našem spletnem mestu (če obstajajo), prav tako hranimo osebne podatke, ki jih v svojem uporabniškem profilu navedejo. Vsi uporabniki lahko vidijo, urejajo ali brišejo svoje osebne podatke kadarkoli (razen, da ne morejo spremeniti svojega uporabniškega imena). Administratorji spletnega mesta lahko tudi vidijo in urejajo te podatke. Katere pravice imate nad svojimi podatki Če imate račun na tej strani ali ste pustili komentarje, lahko zahtevate prejem izvožene datoteke osebnih podatkov, ki jih imamo o vas, vključno s podatki, ki ste nam jih posredovali. Lahko tudi zahtevate, da izbrišemo vse osebne podatke, ki jih imamo o vas. To ne vključuje podatkov, ki jih moramo hraniti zaradi administrativnih, pravnih ali varnostnih razlogov. Kam se pošiljajo vaši podatki Komentarji obiskovalcev se lahko preverjajo preko avtomatizirane storitve za zaznavanje neželene pošte.    
Save settings
Cookies settings